Ugotovimo, katere siderate je najbolje posaditi jeseni na parcelo po krompirju, paradižniku, kumarah in drugih pridelkih ter kaj dajejo.
Kdaj jeseni sejati siderate / kolaž My, foto: depositphotos.com
Po čiščenju zelenjavnega vrta je čas, da začnete s setvijo sideratov. Za tiste, ki ne veste – to so rastline, ki izboljšujejo tla in pomagajo, da ne potrebujemo “kemije”, ter ščitijo rastišče do naslednje sezone. Povedali vam bomo, katere siderate je bolje posaditi v zimskem času.
Kdaj sejemo siderate jeseni in zakaj to storiti
Kako pravilno uporabiti siderate jeseni? Kot smo že omenili, jih sejemo po spravilu pridelka na zelenjavnem vrtu. Te rastline pomagajo, da zemlja pozimi ne zmrzne, hkrati pa tla nasičijo s koristnimi snovmi. Pozneje, spomladi, jih lahko uporabimo kot mulč. Poleg tega zmanjšujejo nevarnost pogostih bolezni in celo pomagajo odganjati škodljivce, kot so žični črvi. Poleg tega naredijo zemljo bolj rahlo in lažjo ter olajšajo njeno nego.
Če govorimo o tem, kateri je najboljši siderat za zelenjavni vrt, morate razumeti, po čem ali pod kaj ga boste posejali. Čeprav pravzaprav ni povsem pravilno reči “najboljši”, saj je vsak siderat dober po svoje.
Katere siderate sejemo jeseni
Jeseni je treba dati prednost posevkom, ki dobro prenašajo hladno vreme – taki posevki hitro dajo zeleno maso, hkrati pa se ne bojijo mraza.
Glavno pravilo v tem primeru: sideratov iz iste družine ne sejemo na isto mesto več let zapored – tako bomo ohranili rodovitnost tal. To pomeni, da je treba menjavati: stročnice (grah, grašica, volčji bob, detelja, lucerna, trata), križnice (gorčica, oljna redkev, ogrščica, osat) in žita (rž, oves, pšenica).
To je eden najbolj priljubljenih sideratov. Hitro raste in je v primerjavi z drugimi razmeroma poceni.
Gorčica poveča donosnost tal. Poleg tega se lahko bori proti povzročiteljem gnilobe, parkljevke, žičnate gnilobe ter preprečuje razvoj fitoftorje, fuzarioza in različnih gnilob. Rastlina dobro raste do hladnega vremena, njena pleva je nežna in se hitro razgradi, zato je sploh ni treba vnašati v tla.
Če govorimo o tem, kaj sejemo siderate jeseni po krompirju, potem je to samo facelija. Čeprav jo lahko sejemo po skoraj vseh poljščinah, je še posebej dobra po krompirju in paradižniku.
Facelija hitro vzklije in dobro prenaša mraz. Prst obogati z dušikom, minerali in humusom, izboljša njeno strukturo in jo dezoksidira. Tako kot gorčica tudi facelija zavira rast plevelov ter ščiti parcelo pred žičnimi črvi, mšicami, nematodami, fitoftoro in gnilobo.
Primerna tudi za jesensko setev – ne boji se zmrzali, hitro tvori zeleno maso in pomaga izboljšati stanje tal, prav tako jih dezoksidira.
Lupina odganja tudi polže in sadne molje. Rastlina ima močne korenine, ki segajo globoko v tla in jih bogatijo.
Spada tudi med univerzalne siderate in dobro raste na skoraj vseh tleh. Njena posebnost je, da ne le bogati tla, temveč tudi pretvarja kalij v obliko, ki jo rastline lahko asimilirajo. Korenine ovsa so tudi močne, zato so odlične pri rahljanju težkih tal.
Oves pomaga pri zatiranju plevela in koreninske gnilobe. Prav tako obogati tla z dušikom, fosforjem in kalcijem. Če jeseni iščete siderate pod kumarami ali bučkami, je to oves. Poleg njega lahko pred kumare posejete tudi druga žita – rž in pšenico, pa tudi stročnice – grah, grašico, volčji bob, lucerno in križnice – gorčico, oljno ogrščico, oljno redkev.
Tudi rž je eden izmed najbolj priljubljenih jesenskih sideratov, zlasti za krompirjem. Rž je cenjena zaradi svoje nezahtevnosti, odpornosti na hladno vreme, njena glavna prednost pa je močan koreninski sistem. Ta prodre globoko v tla in jih rahlja, s čimer izboljša njihovo strukturo. Tla postanejo lahka, v njih je več zraka.
Pozimi rž ščiti tla pred zmrzovanjem, poleg tega pa s hitrim razkrajanjem nasiči tla z dušikom, fosforjem in kalijem – z vsem, kar je odvzel krompir. Poleg tega rž zatira patogene mikroorganizme po njivah ter preprečuje razvoj gliv in plevela na parceli.
Prav tako se seje na parceli, zlasti če je načrtovano ponovno sajenje krompirja.
Ječmen hitro vzklije in tvori zeleno maso ter naredi tla bolj rahla. Je nezahteven in se ne boji mraza. Nadzemni del rastline je dragoceno organsko gnojilo. Poleg tega tako kot številni drugi siderati zavira rast plevelov in preprečuje razvoj bolezni.
Prav tako pomaga izboljšati kakovost tal in pripraviti mesto za prihodnje zasaditve. Njegove korenine obogatijo tla z dušikom – tla postanejo rodovitnejša in primerna za gojenje. Zelo pogosto ta siderat dacha pridelovalci uporabljajo kot pomočnika pri obnovi zemljišča po žetvi.
Poleg tega vikica tudi zavira rast plevelov.
Preberite tudi:
Običajno se semena sideratov sejejo na površino zrahljane zemlje ali se vdelajo na globino 3-4 centimetrov. Nato jih pustimo čez zimo, spomladi pa parcelo ponovno obdelamo ali preorjemo.
Spomnimo, prej smo vam povedali tudi, ali je treba zelenjavni vrt jeseni dejansko ponovno kultivirati – kje se pridelovalci dač motijo.
